Mesto Kranj

Kranj je četrto največje mesto v Sloveniji, središče neformalne pokrajine Gorenjske in sedež istoimenske Mestne občine Kranj. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, Iskratel, Sava Kranj), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save. Znan je tudi kot športno mesto, ki ima športni park. V parku lahko najdemo nogometno igrišče z umetno in naravno travo, teniška in košarkarska igrišča ter notranji in zunanji bazen.

ZGODOVINA

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov...grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko sta bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.
Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.
Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom manufaktur in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. Srednjeveška zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha Storžiča. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi.
Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

Read more

1.ga razred

Seznam dejakov 1. Ga:

• Sponzor: Pujsa Pepa

• Mark "Tibor" Bertoncelj

                                                        

• Stefan "Bišo" Biševac
• Andrej "Bogi" Bogataj

                                                        

• Benjamin "BigMac" Burgar

                                                         

• Jošt "Florijan" Fabjan

                                                         

• Gal Gros

                                                         

• Gal Jeromel
• Jakob "the Beast" Lotrič

                                                       

• Nejc "copata" Markl

                                                        

• Jaka "Kai" Mikec

                                                    

• Nace "Patuljak" Mohorič

                                                        

• Anže Prezelj
• Tim Špenko
• Aljaž Zupan
• Jan Žontar

                                                              

Read more

Celje

EKSKURZIJA V CELJE

Dijaki prvih letnikov strokovne gimnazije šolskega centra Kranj smo se odpravili na ekskurzijo v Celje. Tam smo si ogledali stari grad nad Celjem, stari del Celja in Žičko kartuzijo. Namen te ekskurzije je bil spoznati mesto Celje z okolico, ki predstavlja pomemben del slovenske zgodovine.

Na ekskurzijo smo se odpravili v četrtek, 01.10.2015 ob 7.15 uri izpred Šolskega centra v Kranju z avtobusom. Odpravili smo se mimo letališča Brnik, skozi Mengeš in Domžale in nato nadaljevali pot po avtocesti proti Celju. Tam nas je pričakal vodič, ki nam je ob vožnji skozi novi del mesta govoril o znamenitostih in zgodovini Celja. Prečkali smo Savinjo, ki zelo rada poplavlja, zato so jo obdali z nasipi. Po prečkanju Savinje smo se povzeli proti gradu. Vodič nam je na fasadi hiš pokazal kam je segala voda, ko je Savinja poplavljala.


Ko smo prišli na grad smo se najprej usedli na stopnice ter pomalicali medtem pa nam je vodič povedal veliko zanimivih podatkov o gradu in njegovih prebivalcih. Celjski grad je bil v lasti grofov Celjskih in je v svojem času predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Najstarejša omemba gradu sega v leto 1322. Prvotni grad so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški s Koroške. Prvi zapisi o gradu segajo med letoma 1125 in 1137. Prvotni grad je propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in Aufensteinovci. Grad so leta 1341 prevzeli Celjski grofje. Začeli so ga preurejati v udobnejša stanovanjska bivališča, nato pa še dodali štirinadstropni obrambni stolp ki so ga poimenovali Friderikov stolp. Leta 1348 se je ob potresu porušil del romanskega palacija skupaj s pečino. Grad so prenavljali in tako zdaj predstavlja pomembno turistično točko na slovenskem.




Nato smo se odpeljali do starega dela mesta in se po njem tudi malo sprehodili. Šli smo mimo stolnice svetega Daniela ki so jo zgradili leta 1306 in spada v obdobje gotike. Nato smo prišli do Marijinega znamenja, kjer so postavili sramotilni steber, na katerem je Marija ob njej pa še sveti Rok, sveti Florjan in sveti Jožef. Sveti Rok naj bi varoval Celje bolezni, sveti Florjan pa naj bi varoval Celjane požara in naravnih nesreč. Nato smo se odpravili do pokrajinskega muzeja, kjer smo si ogledali razstavo Celeia – mesto pod mestom. Videli smo ostanke rimske »Celeje in situ«, tlakovano rimsko cesto in obzidje z zahodnimi mestnimi vrati. Nato smo imeli malico po njej pa smo se odpeljali k ruševinam samostana Žička kartuzija.






Žička kartuzija je imekartuzijanskega samostana v skriti dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v občini Slovenske Konjice.Kartuzijo je okoli leta 1160 ustanovil štajerski mejni grofOtokar III. Štajerski. Gre za najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in za prvi samostan tega reda zunaj Francije in Italije. Kartuzije so kartuzijanci postavljali na težko dostopnih terenih. V samostanu so imeli stroga pravila, kajti niso smeli govoriti. 6 ur svojega dne so prepisovali knjige (seveda duhovne vsebine). Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice.


Nato smo se polni novih spoznanj in zanimivih dogodkov vrnili v Kranj in naše ekskurzije po zgodovinskih poteh slovenskega naroda je bilo konec.













Read more

Salzburg

Slovenijo smo zapustili skozi Karavanški predor, ki je bil zgrajen leta 1991 in je dolg 7864 m.
Približno 20.000 let pred našim štetjem je bila dolina ogromno ledeniško jezero, dolgo 32 km in široko 13 km. Okoli leta 3.000 pred našim štetjem so se ledeniki dokončno umaknili in začelo se je toplejše obdobje. Prve poselitve območja današnjega Salzburga segajo že v prazgodovino, med 1. in 5. stoletjem našega štetja pa je bila tam rimska naselbina z imenom Javavum. Leta 696 pride v mesto škof Rupret, leta 739 postane Salzburg škofija, lata 798 pa nadškofija. Ob koncu 16. stoletja se je začela baročna izgradnja mesta in leta 1622/23dobi mesto tudi univerzo. Stari del mesta Salzburg je prava arhitekturna mojstrovina baročnih cerkva, trgov, dvorišč in vodometov in je na severnem delu omejen z reko Salzach, z južne strani pa ga varuje hrib Kapuzirenberg. Na njem se 120 m nad mestom dviga grad - trdnjava Hohensalzburg, zgrajen v 11. stoletju. Pravzaprav se znotraj utrjene trdnjave skriva prava vas v malem, saj ima vse značilnosti majhnega naselja. V njej knezoškofje nikoli niso stalo prebivali, bila je le utrdba. 27. januarja 1756 se je v mestu rodil njegov gotovo najslavnejši prebivalec Wolfgang Amadeus Mozart. Nikoli ni hodil v šolo, za njegovo vsestransko izobrazbo je skrbel oče. Ko je bil Wolfgang star štiri leta in pol, je znal igrati vsako glasbilo, ki ga je vzel v roke, poskušal pa je sam tudi skladati. Da bi svoje čudežne roke predstavil svetu, je Leopold Mozart 1762 začel turnejo po evropskih dvorih, decembra 1771 pa se je končala zadnja turneja. 1780 se je W. A. Mozart odpravil na Dunaj, leta 1782 se je poročil s Konstanco von Weber, s katero je preživel devet bolj ali manj srečnih let. Po njem se danes imenujejo kroglice, sestavljene iz marcipana, lešnikove kreme in oblit s čokolado. Dandanes ročno izdelane Mozartove kroglice izdelujejo le v slaščičarni Fürst. Mesto je leta 1598 in 1818 prizadel požar, v letih 1944/45 pa je bilo mesto močno poškodovano zaradi bombardiranja zaveznikov. Nato smo si v centru mesta ogledali še hišo narave v kateri so predstavljeni različni eksperimenti, ki jih lahko preizkusiš tudi sam.



Nazadnje smo se odpravili še čez avstrijsko nemško mejo in si iz nemške strani ogledali rudnik soli. Ogled je bil voden v slovenskem jeziku.

Najprej smo si v Salzburgu ogledali mesto, nato naravoslovni muzej potem pa smo šli na nemško stran rudnika soli in si ga ogledali.
Read more

mestna knjižnica in grad Kieselstein

Mestna knjižnica Kranj

Mestna knjižnica Kranj je splošna knjižnica, ki deluje v občinah Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Namenjena je zadovoljevanju potreb prebivalcev po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju in utrjevanju pismenosti. Njeni splošni cilji zajemajo: omogočanje dostopa do gradiva in informacij ter uporabo gradiva, seznanjanje z dosežki ustvarjanja različnih kultur, posredovanje informacij lokalnega značaja ter aktivno sodelovanje pri vseživljenjskem učenju, utrjevanju bralne kulture in informacijskem opismenjevanju ter omogočanje aktivnega ter ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Za te namene prebivalcem ponuja poleg gradiv tudi prostor in opremo.

Tako prispeva k splošnemu kulturnemu in izobrazbenemu razvoju posameznikov in socialnih skupin na območju svojega delovanja. Ob tem pa razvija tudi strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti na širšem območju Gorenjske.

Knjižnica izvaja tudi dodatne ali posebne naloge osrednje območne knjižnice za Gorenjsko. V skladu z zakonom izvajanje teh nalog financira Ministrstvo za kulturo RS. Naloge osrednje območne knjižnice izpolnjuje v sodelovanju z drugimi osrednjimi območnimi knjižnicami pri skupnih projektih in na območju Gorenjske v skupnih projektih z drugimi gorenjskimi splošnimi knjižnicami.

Grad Kieselstein

Grad, sredi mestnega jedra Kranja, stoji nad prehodom čez Savo, na delu mestnega pomola, kjer je bilo utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Tu je stalo obzidje že pred 1500 leti. Zemljišče so leta 1256 dobili v last Ortenburžani in na njem zgradili utrdbo. Po njihovem izumrtju v 15. stoletju je prešla v last Celjskih grofov in po smrti zadnjega Celjana pripadla Habsburžanom.

Grajsko poslopje je nastajalo med 15. in 19. stoletjem, današnjo podobo pa je grad dobil v 17. stoletju. Jugovzhodni del gradu je nastal v času turških vpadov. Vpet je bil v mestno obrambno obzidje kot njegov sestavni člen. V jugozahodnem delu je bil v začetku 16. stoletja zgrajen obrambni stolp, h kateremu so kasneje prizidali še bivalno stavbo z dvema nadstropjema. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik Janž Khisl s Fužin pri Ljubljani in ga leta 1578 prezidal v plemiški dvorec, ki je po njem dobil ime Khislstein. Kasnejši lastniki gradu so bili med drugim Mosconi, grofi Barbo in Auerspergi. Ob koncu 18. stoletja je grad kupil Natalis Pagliaruzzi in njegovi nasledniki so ga obdržali do leta 1913, ko je postal občinska last.

Grad Khislstein krasita dvoriščni in glavni portal, ki sta nastala v drugi polovici 16. stoletja, dvoriščni trakt z arkadnimi hodniki pa je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju.

Do leta 2008 je imel v Khislsteinu svoje prostore Gorenjski muzej, nato pa je lastnik gradu, Mestna občina Kranj, s pomočjo evropskih sredstev pričela z obnovo. Grad je bil v uporabo predan decembra leta 2012, v njem je na ogled stalna razstavaPrelepa Gorenjska. V gradu deluje tudi specialna knjižnica in pedagoška soba.
Read more

Podnart

MATEMATIKA:
Morali smo izmeriti višino drevesa. Profesor nam ni pustil, da bi Petroviča vrgli z vrha in izmerili čas padanja. Zato smo se odločili, da jo izračunamo s podobnimi trikotniki. Eden iz tal pomeril višino drevesa s sošolcem, drugi pa smo izmerili oddaljenost sošolca od soolca. Z drugo vajo pa smo izmerili obseg in premer drevesa ter izračunali število pi.




BIOLOGIJA
Profesorica nam je razdelila določevalne ključe. Določiti smo morali 5 vrst dreves.
Razpravljali smo tudi o invazivnih vrstah. Za primer smo si ogledali japonski dresnik.




KEMIJA
Tu smo razpravljali o pomembnosti celuloze. merili smo tudi prevodnost celuloze. potem smo si ogledali še vponost celuloznih vlaken.

FIZIKA
Za začetek smo zapisali zunanje dejavnike. To je temperatura, vlaga, hitrost vetra.
Prvi poskus je bil z balonom. Balon smo napolnili z vodo in vanj naredili čim več lukenj, ne da bi počil. S tem smo dokazali, da voda izteka pravokotno na površino. Za hidrostatični tlak pa smo napolnili plastenko, ki je imela različno visoke luknje. iz spodnjih lukenj je voda iztekala najdlje.
Kot zadnje smo še računali vzgon. Izmerili smo težo splava. Dali smo ga v vodo in nanj nalagali kamenje. Ko je bil splav do konca potopljen, smo izmeril.

Read more

Narodna galerija

Zgodovina
Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke te prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v ljubljanski Kresiji. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodnje galerije, ki je bila leta 1946 razglašena kot državna ustanova. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.
Poslopje


Stavba je bila grajena po načrtih praškega arhitekta Františka Škabrouta, ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma 1893 in 1896 kot ljubljanski in vseslovenski Narodni dom v slogu modne nove renesanse. Zidavo je vodil A. Wagner, arhitekt Filharmonije in kompleksa na Taboru. Zasnovana je v shemi tridelnega tlorisa, podobno kot bazilika. Imela je vrsto družabnih prostorov različnih društev, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt s plesiščem za palačo. V pritličju je bila tudi večja telovadnica. V začetku je imela v tej stavbi svoje prostore Akademija znanosti in umetnosti, dokler se ni preselila v svoje prostore na Novem trgu. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom prilagojen leta 1928, Narodna galerija je odprla prvo razstavo v palači leta 1933.

Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Narodna galerija razširila na območje porušenega Kluba delegatov ob Puharjevi ulici, kjer je zgradila prizidek po načrtih Edvarda Ravnikarja in njegovih sodelavcev. V nove prostore so razstavili dela evropske umetnosti; postavitev je skupaj s kustosi zasnoval Miljenko Licul. Med obema stavbama je bil v letih 2001-2002 zgrajen vmesni trakt po načrtih ateljeja Sadar in Vuga, za kar sta arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga prejela nekaj priznanj. V vhodni prostor so prestavili originalni Robbov vodnjak.

Prenova 2016
V Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 in Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013 ter drugih relevantnih dokumentih je bila načrtovana prenova celotnega objekta, ki je bila omogočena z izselitvijo Športnega društva Narodni dom. Na osnovi idejne zasnove prenove Narodne galerije, ki jo je izdelal arhitekturni bilo Šabec, Kalan Šabec – arhitekti, je projekt Rekonstrukcije objekta Narodne galerije s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo izdelal biro API ARHITEKTI, odgovorni projektant je bil Uroš Birsa. Pri izdelavi projektov so sodelovali še Konstat biro d.o.o. za gradbene konstrukcije, Biro Petkovski d.o.o. za strojne napeljave, naprave in opremo in Profi d.o.o. za elektro napeljave, naprave in opremo.


S posegi v objekt so pridobili dodanih kar 2145 m² novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom. Kompleks treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001, obsega danes skoraj 13.000 kvadratnih metrov. Poleg stavbe pa je bila izvedena tudi vsebinska prenova z novo postavitvijo vseh zbirk.


Povečanje prostorov, namenjenih stalni postavitvi, na 3100 kvadratnih metrov, je omogočilo za tretjino številnejšo predstavitev eksponatov; namesto nekdanjih 409 umetniških del bo kronološko postavljena zbirka ponudila na ogled kar 613 umetnin.

Stalna razstava

Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto:
zbirka tabelnih slik in slik na platnu,
zbirke kipov,
zbirke del na papirju,
zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine,
specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami).


Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni Robbov vodnjak.

Read more