Goriško

V sredo 4.5.2016 smo se dijaki prvega letnika strokovne gimnazije odpravili na ekskurzijo na Goriško. Ob 7.15 uri smo se odpravili izpred šole in se po avtocesti odpravili proti Postojni. V Postojni smo se ustavili na počivališču, kjer smo pobrali tudi vodiča, ki nas je vodil skozi cel dan.

Peljali smo se skozi Vipavsko dolino, ki je ena najtoplejših območij v Sloveniji, kajti v dolini so temperaturne razlike zaradi bližine morja zelo očitne. Vipavska dolina je dolga 40km in je proti Italiji odprta in se nato nadaljuje v Furlansko nižino. Vipavska dolina je zelo vinorodno območje in so do druge svetovne vojne poznali že preko 54 sort vina. Mesto Vipava ima 2 gradova in en dvorec. Dvorec se imenuje po ugledni družini Latirji, ki so na njem živeli. V Vipavski dolini piha tudi zelo močna burja, ki tudi lahko presega 200km/h.

Nato smo prišli v Novo Gorico, ki je najmlajše slovensko mesto. Nova Gorica je nastala šele pa drugi svetovni vojni. Nova Gorica danes šteje okoli 14000 prebivalcev, celoto območje z bližnjimi kraji pa kar 3000. Na Erjavčevi ulici je veliko spomenikov posvečenih znanim osebam kot so Simon Gregorčič, Karel Erjavec in France Bevk. Ta cesta povezuje tudi dve mesti: Nova Gorico in Gorico, ki je že na Italijanski stani meje. Meja med Novo Gorico in Gorica poteka čez trg Združene Evrope ali Trans Alpina. Železniško postajo je odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Nato smo si v železniški postaji ogledali razstavo, ki govori o državni meji na Goriškem od leta 1945 do 2004. Te meje na Goriškem so bile postavljene zelo nepremišljeno. Potekale so čez pokopališča in nekateri ljudje niso morali niti obiskovati grobov svojih sorodnikov zaradi meje, ki je niso smeli prečkati. Vsakega, ki je hotel prečkati mejo so ustrelili.

Ob rob

u Nove Gorice, ob slovensko – italijanski meji pa je grič na katerem stoji cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji k njej prizidan frančiškanski samostan. Cerkev je bila v času turških vpadov skoraj popolno porušena. V cerkvi je danes grobnica Burbonov, v samostanu pa stoji knjižnica, ki hrani tudi zelo stara dela, kot je Bohoričeva slovnica Zimske urice..

Nato smo se odpravili na 609m visok hrib, na katerem je veliko ostankov iz prve svetovne vojne. Preko Sabotina je potekala soška fronta med letom 1915 in 1917. Na Soški fronti je bilo 12 ofenziv. Na Sabotin so v prvi svetovni vojni vrgli okoli 400 granat.

Nazadnje smo si ogledali kostnico Oslavje, kjer so pokopani italijanski vojaki.

Nato smo se odpravili domov, polni novih znanj in zanimive dogodivščine po ,Vipavski dolini.