Projekt Kranj

1.Prešernova hiša

Pozna gotika je obdobje, ki je zaznamovala gradnjo slednje, saj so točno vidne značilnosti in sledi tega časa. Leta 1811 je bilo prelomno za stavbo, saj je požar dodobra uničil hodnik, ki je bil nato nadomeščen z arkadnim. Prešernova hiša je tudi doživela popolno in generalno obnovo v letu 2000 in 2001, ko se muzej tudi odloči prenoviti in na novo postaviti zbirko

Prešernova hiša je sestavljena iz dveh delov. Spodnji del je galerija, zgornji del pa je posvečen spominu na Franceta prešerna. Ogledali smo si ga podrobneje. V njem je obnovljena soba po zgledu tiste iz časa prešerna. Opisano je njegovo življenje in njegova dela. Slednja so tudi razstavljena.

2.Pungert

Na tej točki smo si ogledali Kranj iz geografskega vidika. Pokazali smo strani neba in kateri večji naravni objekti so tam. Spoznali smo tudi kamninsko sestavo tal, ki so bila pod nami, industrijo v Kranju in  si ogledali primere v katerih se narava sreča z industrijo.

3.Gorenjski muzej- Železna nit

V muzeju smo videli različne zanimive stvari- Ostanke mamuta, jamskega medveda, naris cerkve, stare kovance, meč, razbito lobanjo iz časa Slovanov...

4. Kanjon reke Kokre

V kanjonu reke  Kokre smo uotavljali biološko-kemijske značilnosti vode, kot so: električna prevodnost, količina nitratov, temperatura vode...

5. Prešernov gaj

V Prešenovem gaju  je profesorica pokazala glavne značilnosti in znamenitosti le-tega. Osredotočili smo se predvsem na breze in raziskovanje lišajev. Znamenitosti: Pokopavanje ob farni cerkvi v središču mesta je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na novo pokopališče zunaj mestnega obzidja. V letih pred drugo svetovno vojno so prenehali pokopavati tudi na tem pokopališču, leta 1951 pa so ga preuredili v spominski park po načrtih arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc. Najpomembnejši spomeniki v parku so nagrobnik pesnika dr. Franceta Prešerna iz leta 1852 (delo Ignacija Tomana ml.), nagrobnik pesnika Simona Jenka (1873, delo Janeza Vurnika), Majdičeva grobnica z marmornim reliefom »Vstajenje« (1910, Ivan Zajc) ter spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimiru Gortanu, ustreljenemu v Pulju, eden najzgodnejših spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v Evropi (1931).